Hrana kot kompenzacija – čustveno prenajedanje

Preobremenjenost in zahtevnost dinamike življenja, čustvene stiske, težave v odnosih, s katerimi se sooča sleherni človek skoraj vsakodnevno, se morajo na določen način sprostiti, da lahko funkcioniramo naprej. Če se ne naučimo čustvene samoregulacije, izražanja svojih potreb, postavljanja mej in modrosti zavestne izbire, ki peljejo v harmonizacijo telesa, misli in emocionalnega stanja, bomo nezavedno poiskali kompenzacijo.

Ena med najpogostejšimi kompenzacijami je čustveno prenajedanje. Lahko so seveda tudi kakšne druge oblike, kot so alkohol, cigareti, droge, pretirana športna aktivnost ali spolnost, delo brez počitka …

Ko smo preveč v stresnem stanju in ne reguliramo svojih čustev ali jih ne znamo regulirati, začnemo nezavedno iskati način za kompenzacijo in začasno sprostitev. Ljudje smo zelo iznajdljivi pri iskanju načinov za utišanje notranjega glasu. Bežimo sami pred sabo in zanikamo svoje čustveno stanje. Rešitev je v zavestnem spreminjanju svojega delovanja in samozavedanju.

Kaj je čustveno prenajedanje?

Uporaba hrane (večinoma stimulativne narave), da se nam ni treba soočati z lastnim čustvenim doživljanjem. Na žalost ne jemo le, da bi zadovoljili fizično lakoto in dali telesu dovolj goriva in hranil za normalno funkcijo. Mnogim je hrana tolažba, način, da zmanjšajo stresni odziv, da se nagradijo in spodbudijo začasni občutek sproščenosti in ugodja po težkem dnevu ali ko se pojavijo močni čustveni odzivi.

Uživanje hrane, s ciljem, da bi se počutili boljše, zapolnili čustveno praznino, samoto in sprostili napetosti ne prinaša rezultatov, ki bi jih želeli. Po čustvenem prenajedanju, ki po navadi vključuje junk food, procesirano, mastno, močno slano in sladko “hrano” (slani prigrizki, pice, sladoled, piškoti, čokolade …) se počutimo še slabše, saj dejansko ne razrešimo svoje stiske (jo kemično nekoliko odložimo zaradi izločanja hormonov ugodja, kot so dopamin, endorfini, serotonin, norepinefrin), temveč se še dodatno začne buditi občutek krivde zaradi prenajedanja z nezdravo hrano.

Ali sem čustveni jedec?

  • Jem več, ko sem v stresnem stanju
  • Jem tudi, ko nisem lačna in sem že polna
  • Jem, ko mi pade energija
  • Ne zavedam se zakaj in kaj jem
  • Ko jem, razmišljam kaj bom še pojedla
  • Jem, da se počutim boljše (ko sem žalostna, v skrbeh, jezna, anksiozna, ko mi je dolgčas, sem osamljena …)
  • Hrepenim po določeni hrani
  • Nagrajujem se s hrano
  • Jem preko meje sitosti
  • Hrana je moj prijatelj, moje edino zadovoljstvo in me pomirja
  • Ob hrani se počutim nemočno in brez kontrole
  • Nimam rednih obrokov in ob lakoti najprej pojem hrano, ki me pomirja

Cikel čustvenega prenajedanja

Občasno uživanje manj zdrave hrane, nekoliko preko naših potreb, ko nekaj praznujemo, ne bo iz nas naredilo čustvenega jedca. Če pa se ta vzorec pojavlja pogosto in če opažamo tudi odvisnost od živil, ki nas tolažijo (to se zagotovo ne zgodi pri uživanju nepredelanih osnovnih živil, saj smo težko odvisni od recimo brokolija ali jabolk) in smo ujeti v cikel (stres ali vznemirjenost – prevzetost z občutkom potrebe po takojšnjem hranjenju – pojem več, kot potrebujem in to večinoma nezdravo hrano – počutim se kriva in nimam moči nad hrano), potem vemo, da imamo resno težavo. Dejansko se soočamo s čustveno lakoto, ki pelje v nezadovoljstvo povezano z nezmožnostjo čustvene regulacije in nemoči povezane s prehranjevanjem.

Razlike med čustveno in fizično lakoto

Čustvena lakota je lahko izjemno močna in jo pogosto hitro zamenjamo za fizično lakoto, ampak vseeno obstajajo jasni pokazatelji, ki nam lahko pomagajo, da analiziramo svoje prehranske navade in ugotovimo kakšen jedec smo.

Fizična ali čustvena lakota

Identificiraj svoje trigerje

Prvi korak je zavedanje in samoopazovanje. V katerih situacijah, odnosih, mestih … posegam po tolažilni hrani? To niso situacije, ki so nujno neprijetne. Lahko so prijetne in se s hrano nagrajujemo, z njo praznujemo, ampak tudi v teh primerih je ona del naše kompenzacije za čustveno regulacijo. S hrano se spravimo v otopelost in ne čutimo nič razen začasnega fizičnega ugodja, ki ga povzroča telo s pomočjo kemičnega odziva po zaužitju določene hrane (zlasti tiste, ki nas zasvoji, kot so sladkor, sladkarije, sir, mleko, kruh, peciva, čokolada, sladoled …).

Najbolj pogosti razlogi za čustveno prenajedanje

  • Čustvena stanja (jeza, žalost, strah, anksioznost, osamljenost, sram, krivda, zamere, nemoč, razočaranost …)
  • Dolgčas in občutek nezadovoljstva, neizpolnjenosti, nesmisla ali neprijetne praznine
  • Otroške navade v povezavi s prehranjevanjem (starši ali stari starši so nas nagrajevali ali kaznovali za njih primerno in neprimerno vedenje recimo s sladkarijami ali pico, dajali so nam tolažilno hrano, da nas pomirijo, izražali ljubezen do nas preko določene hrane, ki je zasvojilna in povzroča ugodje)
  • Socialni vplivi (jemo preveč, ko smo v družbi, ki stimulira prenajedanje in nezdravo prehranjevanje ali zaradi anksioznosti, ki jo povzroča stik z drugimi)
  • Stres

Rešitve za premagovanje čustvenega prenajedanja

Čustveno prenajedanje je mogoče spremeniti v zdrav odnos do hrane in zdravo prehranjevanje. V večini primerov si lahko pomagamo sami, včasih pa se je treba obrniti na strokovno pomoč in razrešiti travme, ki so povezane s tovrstno kompenzacijo. Tukaj je nekaj uporabnih prijemov:

  • vodenje čustvenega dnevnika (ugotavljanje povezav čustvo-hrana)
  • trening čakanja (preden začnem jesti popijem vodo in počakam 5 min)
  • izvajanje čustvene samoregulacije (dihalne tehnike, tresenje telesa …)
  • skrb zase (zdrava prehrana, telovadba, kvalitetno spanje, sproščanje …)
  • očistim dom (odstranim tolažilno hrano, kupujem samo na podlagi seznama, …)
  • zavestno prehranjevanje (jem počasi, v miru, brez govorjenja ali ekranov)

Soočanje s seboj, s svojimi programi, vzorci, samoopazovanje, zavedanje, zavestna sprememba načina delovanja v smeri skrbi zase te bo pripeljala do boljšega zdravja, počutja, harmonije in miru. Ne glede na to koliko časa traja začaran krog čustvenega prehranjevanja, se lahko že danes odločiš in izbereš pot iz ujetosti do osvoboditve. Na to pot stopiš brez pričakovanj in pripravljena, da si daš dovoljenje za zadovoljstvo v življenju.

Visited 221 times, 3 visit(s) today