The overwhelm and demanding pace of modern life, emotional distress, and relationship struggles—challenges that almost every person faces daily—must be released in some way for us to continue functioning. If we do not learn emotional self-regulation, how to express our needs, set boundaries, and find the wisdom of conscious choice that leads to the harmonization of body, mind, and soul, we will unconsciously seek out compensation.

One of the most common forms of compensation is emotional overeating. Of course, it can manifest in other ways as well, such as:
Alcohol, cigarettes, or drugs
Excessive exercise or sexuality
Working without rest (workaholism)

Ko smo preveč v stresnem stanju in ne reguliramo svojih čustev ali jih ne znamo regulirati, začnemo nezavedno iskati način za kompenzacijo in začasno sprostitev. Ljudje smo zelo iznajdljivi pri iskanju načinov za utišanje notranjega glasu. Bežimo sami pred sabo in zanikamo svoje čustveno stanje. Rešitev je v zavestnem spreminjanju svojega delovanja in samozavedanju.

Kaj je čustveno prenajedanje?

Uporaba hrane (večinoma stimulativne narave), da se nam ni treba soočati z lastnim čustvenim doživljanjem. Na žalost ne jemo le, da bi zadovoljili fizično lakoto in dali telesu dovolj goriva in hranil za normalno funkcijo. Mnogim je hrana tolažba, način, da zmanjšajo stresni odziv, da se nagradijo in spodbudijo začasni občutek sproščenosti in ugodja po težkem dnevu ali ko se pojavijo močni čustveni odzivi.

Uživanje hrane, s ciljem, da bi se počutili boljše, zapolnili čustveno praznino, samoto in sprostili napetosti ne prinaša rezultatov, ki bi jih želeli. Po čustvenem prenajedanju, ki po navadi vključuje junk food, procesirano, mastno, močno slano in sladko “hrano” (slani prigrizki, pice, sladoled, piškoti, čokolade …) se počutimo še slabše, saj dejansko ne razrešimo svoje stiske (jo kemično nekoliko odložimo zaradi izločanja hormonov ugodja, kot so dopamin, endorfini, serotonin, norepinefrin), temveč se še dodatno začne buditi občutek krivde zaradi prenajedanja z nezdravo hrano.

Ali sem čustveni jedec?

• Jem več, ko sem v stresnem stanju
• Jem, ko mi pade energija
• Ko jem, razmišljam kaj bom še pojedla
• Ne zavedam se zakaj jem
• Jem, da se počutim boljše (ko sem žalostna, v skrbeh, jezna, anksiozna, ko mi je dolgčas, sem osamljena …)
• Jem tudi, ko nisem lačna
• Hrepenim po določeni hrani
• Nagrajujem se s hrano
• Jem preko meje sitosti, tudi ko sem že polna
• Hrana je moje edino zadovoljstvo, moj prijatelj
• Ob hrani se počutim nemočno in brez kontrole
• Nimam rednih obrokov in ob lakoti najprej pojem hrano, ki me pomirja

Ujetost v cikel

Občasno uživanje manj zdrave hrane, nekoliko preko naših potreb, ko nekaj praznujemo, ne bo iz nas naredilo čustvenega jedca. Če pa se ta vzorec pojavlja pogosto in če opažamo tudi odvisnost od živil, ki nas tolažijo (skoraj zagotovo ne nepredelana osnovna živila, saj smo težko odvisni od recimo brokolija ali jabolk), potem vemo, da imamo resno težavo, da smo že ujeti v cikel – stres ali vznemirjenost – prevzetost z občutkom potrebe po takojšnjem hranjenju – pojem več, kot potrebujem in to večinoma nezdravo hrano – počutim se kriva in nimam moči nad hrano. Dejansko se soočamo s čustveno lakoto, ki pelje v nezadovoljstvo povezano z nezmožnostjo čustvene regulacije in nemoči povezane s prehranjevanjem.

Razlike med čustveno in fizično lakoto

Čustvena lakota je lahko izjemno močna in jo pogosto hitro zamenjamo za fizično lakoto, ampak vseeno obstajajo jasni pokazatelji, ki nam lahko pomagajo, da analiziramo svoje prehranske navade in ugotovimo kakšen jedec smo.

Identificiraj svoje trigerje

Prvi korak je zavedanje in samoopazovanje. V katerih situacijah, odnosih, mestih … posegam po tolažilni hrani? To niso nujno situacije, ki so zgolj neprijetne, lahko so prijetne in se s hrano nagrajujemo, z njo praznujemo, ampak tudi v teh primerih je ona le del naše kompenzacije za čustveno regulacijo. S hrano se spravimo v otopelost in ne čutimo nič razen začasnega fizičnega ugodja, ki ga povzroča telo s pomočjo kemičnega odziva po zaužitju določene hrane (zlasti tiste, ki nas zasvaja, kot so sladkarije, sir in ostali mlečni izdelki, kruh, peciva, čokolada, sladoled …).

Najbolj pogosti razlogi za čustveno prenajedanje

• Neprijetna čustvena stanja (jeza, žalost, strah, anksioznost, osamljenost, sram, krivda, zamere, nemoč, razočaranost …)
• Dolgčas, občutek nezadovoljstva, neizpolnjenosti, nesmisla ali neprijetne praznine
• Otroške navade v povezavi s prehranjevanjem (starši ali stari starši so nas nagrajevali za naše njim všečno vedenje recimo s sladkarijami ali pico, dajali so nam tolažilno hrano, da nas pomirijo, izražali ljubezen do nas preko določene hrane, ki je zasvojilna in povzroča ugodje)
• Socialni vplivi (jemo preveč, ko smo v družbi, ki stimulira prenajedanje in nezdravo prehranjevanje ali zaradi neprijetnosti, ki jo povzroča stik z drugimi)
• Stres

Rešitve za premagovanje čustvenega prenajedanja

Čustveno prenajedanje je mogoče spremeniti v zdrav odnos do hrane in zdravo prehranjevanje. V večini primerov si lahko pomagamo sami, včasih pa se je treba obrniti na strokovno pomoč in razrešiti travme, ki so povezane s tovrstno kompenzacijo. Tukaj je nekaj uporabnih prijemov:

• vodenje čustvenega dnevnika (ugotavljanje povezav čustvo-hrana)
• trening čakanja (preden začnem jesti popijem vodo in počakam 5 min)
• izvajanje čustvene samoregulacije (dihalne tehnike, tresenje telesa …)
• skrb zase (zdrava prehrana, telovadba, kvalitetno spanje, sproščanje …)
• zavestno prehranjevanje (jem počasi, v miru, brez govorjenja ali ekranov)
• očistim dom (odstranim tolažilno hrano, kupujem samo na podlagi seznama, …)

Soočanje s seboj, s svojimi programi, vzorci, samoopazovanje, zavedanje, zavestna sprememba načina delovanja v smeri skrbi zase so koraki, ki ti nudijo boljše zdravje, počutje in vitkejše telo. Ne glede na to koliko časa traja začaran krog čustvenega prehranjevanja, se lahko že danes odločiš in izbereš pot iz ujetosti do osvoboditve. Na to pot stopiš brez pričakovanj in pripravljena, da si daš dovoljenje za zadovoljstvo v življenju.

Vsaka oseba je zgodba zase, četudi imamo podobne simptome, zato je bolje, da se pred spremembami posvetujemo s strokovnjaki, ki nas obravnavajo celostno.

S tvojo odločitvijo za Svetovanje – Opolnomočenje dobiš podporo na poti do dobrega zdravja in počutja s čimer se začne tvoja nova dogodivščina z osebnim pristopom in individualno izdelanim ter preverjenim programom, ki ti omogoča, da se lažje soočiš s težavami čustvenega prenajedanja.